Z dihurji in za dihurje živim že od leta 2001, torej skoraj dvajset let. V tem času se je nabralo kar nekaj znanja – tako teoretičnega, kot tudi praktičnih izkušenj – kljub vsemu se še vedno učim, če le imam priliko.
Sem ustanoviteljica in predsednica Slovenskega društva ljubiteljev dihurjev – Zverinice. Naše društvo se trudi osveščati zainteresirane javnosti o dihurjih, izobražuje lastnike dihurjev, kot društvo, ki ima status delovanja v javnem interesu, pa sodelujemo tudi pri snovanju in spreminjaju zakonodaje s področja zaščite živali in pomagamo pri oskrbi zavrženih in brezdomnih dihurjev.
Sama že vsa leta aktivno pomagam pri nameščanju brezdomnih dihurjev, med albumi na FB strani lahko poleg slik mojih dihurjev najdete tudi slike dihurjev, ki so pri meni v začasni oskrbi.
Sem tudi urednica društvene spletne strani www.zverinice.com, ki je odlično štartno mesto za informacije o belih dihurjih, urednica slovenske on-line revije o dihurjih (http://www.zverinice.com/revija), ki jo prav tako izdaja naše društvo, sodelujem pa tudi pri snovanju vsebin za spletno mesto Friendly Ferret.
Zaključujem študij veterinarstvo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in nutricionistiko za mesojede na American Council for Animal Naturopathy. Redno se udeležujem strokovnih srečanj v Sloveniji in v tujini, na katerih tudi aktivno sodelujem kot avtorica in soavtorica strokovnih prispevkov, predvsem o boleznih in zdravstvenem varstvu belih dihurjev.
Vrsto let – ko mi je le čas dopuščal – sem prostovoljno sodelovala na Kliniki za ptice, male sesalce in plazilce na naši fakulteti kot študent-tehnik. Skupaj z osebjem klinike sodelujem pri raziskavah gripe, koronavirusa, poasje kuge in okužb z leptospiro pri belih dihurjih.
Ker me zanima vse, kar je povezano z dihurji, so me pred leti “potegnile” tudi razstave dihurjev, ki jih jemljem kot odlično priložnost za navezovanje stikov, spoznavanje drugih vzrediteljev in lastnikov, spoznavanje dihurjev in učenje novega. Pri EUFeb sem opravila sodniški tečaj in pridobila mednarodno licenco za sodnika. Sodila sem na mednarodnih razstavah dihurjev na Madžarskem, v Italiji, na Finskem, Danskem in v Estoniji.
Kot že omenjeno, sem v vseh teh letih imela priliko svoj dom deliti z mnogo različnimi dihurji. Za nekatere sem zagotovila “zgolj” prehodni dom, dokler jim v društvu nismo našli primernih lastnikov, kar nekaj med njimi pa je ostalo za vedno. Še posebej starejši, dihurji z različnimi boleznimi ali tisti, ki so zaradi svojih slabih izkušenj z ljudmi potrebovali drugačen pristop.
Kljub temu, da sem že velikokrat rekla, da nikoli več ne bom nudila začasnega doma, saj je preveč boleče, ko odidejo, pa to obljubo nenehno kršim … Po dolgih letih pa sem leta 2015 pri priznanih vzrediteljih kupila dva dihurja z znanim rodovnikom. Leto kasneje sem postala prvi uradno registriran vzreditelj dihurjev v Sloveniji, saj menim, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami doprinesem k izboljšanju zdravja in pričakovane življenjske dobe dihurjev. Moj cilj je vzreja zdravih, veselih in aktivnih dihurjev, ki po videzu spominjajo na svoje sorodnike, evropske dihurje.
Trenutno si svoj dom delim s sedmimi dihurji, dvema psoma, petimi mačkami in partnerjem, ki je tudi veterinar.